Povprečni temperaturni primanjkljaj

Temperaturni primanjkljaj

Temperaturni primanjkljaj uporabljamo pri merjenem postopku oz. pri merjeni energetski izkaznici, kjer izračunamo kazalce na podalgi dejanske rabe energije poslovne ali javne stavbe.

Temperaturni primanjkljaj v sezoni je vsota dnevnih razlik temperature med 20 °C (18 °C) in zunanjo dnevno povprečno temperaturo zraka za tiste dni od 1. julija do 30. junija, ko je dnevna povprečna temperatura nižja ali enaka 12°C (15 °C).

Temperaturni presežek

Temperaturni presežek uporabljamo pri analizi porabe hladu oz. praviloma električne energije za potrebe pohlajevanja. V dneh ali mesečih, ko je temperaturni presežek večji je lahko poraba večja in obratno. Ko poraba v dneh z manjših presežkom ni nižja, je lahko to znak slabe regulacije hlajenja.

Temperaturni presežek je vsota dnevnih razlik med dnevno povprečno temperaturo zraka in temperaturo praga (18 °C ali 21 °C ali 23 °C) za tiste dni, ko je dnevna povprečna temperatura zraka višja od temperature praga. Ker definicije temperaturnega presežka v svetu niso enotne, so navedeni podatki za prage 18 °C, 21 °C in 23 °C (Tpres18, Tpres21, Tpres23).

Dnevna povprečna temperatura

Dnevna povprečna temperatura je za prag 12 °C izračunana iz treh izmerkov, ob 7., 14. in 21. uri po srednjeevropskem času; za prag 15 °C je uporabljeno povprečje najvišje in najnižje temperature.

Trajanje kurilne sezone

Trajanje kurilne sezone je število dni med začetkom in koncem kurilne sezone. Začetek kurilne sezone določimo tako, da poiščemo, kdaj je bila zunanja temperatura zraka ob 21. uri po srednjeevropskem času prvič v drugi polovici leta tri dni zapored nižja ali enaka 12 °C. Naslednji dan je začetek kurilne sezone. Kurilna sezona se konča takrat, ko je zunanja temperatura ob 21. uri po srednjeevropskem času v treh zaporednih dneh večja od 12 °C in po tem datumu v prvi polovici obravnavanega leta ni več treh zaporednih dni, ko bi se temperatura ponovno znižala na 12 °C ali manj.